Prihodnost je v rokah plezalske skupnosti

Si navdušen plezalec in pogosto obiskuješ naravna plezališča? Ti je všeč, če so varna, urejena in je plezanje brezskrbno?

Projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča je inicitiva vključevanja plezalcev v skrb za plezališča in spodbujanja odgovornega ravnanja in varnega plezanja. Obiskovanje plezališč je brezplačno, zato je odgovornost vsakega plezalca, da po svojih močeh prispeva k vzdrževanju opreme in s svojim ravnanjem poskrbi za ohranjanje plezališč in narave okoli njih. Prihodnost je v naših rokah; v naši močni plezalski skupnosti, ki je zaprisežena skalam in jih želi ohraniti varne, dostopne in urejene.

Projekt OSP je del Sklada slovenskih plezališč in zbira finančne in materialne prispevke za preopremljanje in obnovo plezališč. Prav tako je stična točka Sklada s plezalci, saj lahko vsakdo opozori na pomankljivosti, nevarnosti in težave v zvezi s plezališči. Cilj projekta OSP je preko donacij in sponzorskih sredstev zagotoviti trajni vir finančnih sredstev za urejanje plezališč, ki bo plezalcem omogočil varnejše in brezskrbno plezanje.

Zakaj so potrebne donacije za urejanje plezališč?

Kako pogosto se vprašamo, kdo je navrtal in očistil smer, ki jo plezamo, kdo je plačal opremo, ki nam omogoča brezskrben vzpon, na čigavi zemlji ležijo skale, ki jih obiskujemo? Večina slovenskih smeri je plod zagnanih opremljevalcev, ki so pogosto z lastnim denarjem prispevali svedrovce in sidrišča in porabili nešteto ur, da lahko danes uživamo v več tisoč smereh širom Slovenije. Seveda pa je treba te smeri vzdrževati in preopremljati, za kar potrebujemo izšolane opremljevalce in opremo, ki ustreza varnostnim standardom. Poleg tega je treba vsakodnevno paziti na naravno okolje in biti obziren do lokalnih prebivalcev in lastnine.

Smo na prelomni točki razvoja športnega plezanja. V 2016 se je športno plezanje uvrstilo med olimpijske športe in že tako naraščajoča prepoznavnost plezanja se je strmo dvignila. S tem narašča tudi število ljudi, ki se s plezanjem aktivno ukvarjajo in obiskujejo naravna plezališča, to pa povečuje obremenitev opreme in naravnega okolja.

Približna ocena stroška vzdrževanja smeri in druge infrastrukture v plezališčih je med 8 000€ - 10 000€ letno. Z vzdrževanjem plezališč se v Sloveniji načrtno ukvarja Planinska zveza Slovenije, ki finančna sredstva za opremljanje prejme na javnem razpisu Fundacije za šport. Od leta 1999 je tako za opremljanje plezališč porabila že več kot 200 000€. Problem teh sredstev je, da se lahko porabijo le za materialne stroške, torej se iz njih ne sme plačevati dela opremljevalcev smeri. Drugega vira za financiranje vzdrževanja plezališč Planinska zveza nima. Poleg Planinske zveze se z nekaterimi plezališči ukvarjajo tudi lokalni plezalni klubi, ki so seveda prav tako odvisni od prostovoljnega dela in lastnih finančnih sredstev.

Plezališča so na voljo vsakomur, brezplačno, vse dni v letu, večina smeri je odlično opremljenih, varnih in pripravljenih za plezalne užitke. Je pa res, da je oprema ponekod že dotrajana in potrebna menjave. Ob sedanjem naraščanju števila plezalcev in krčenju javnih sredstev za opremljanje bo stanje vedno slabše, saj je obraba opreme vedno večja, posameznikov, ki so pripravljeni svoj čas žrtvovati za druge, pa vse manj. Čas je, da plezalci aktivno pristopimo k reševanju problematike in s svojim prispevkom pripomoremo k profesionalni oskrbi plezališč.

Želja je, da bi vsak aktivni plezalec prispeval po svojih zmožnostih, med 10 EUR in 50 EUR letno.