Kako nastane športno plezalna smer

Prav prijetno se je zjutraj usesti v avto, popiti kavo in se odpraviti v plezališče, kjer nas že čakajo lepo urejene smeri ena poleg druge. Ampak, da nam je vse to omogočeno, se mora zgoditi kar precej stvari.

Vse skupaj se začne s praznim kosom skale. Ko ugotovimo, da v njej ni naravovarstvenih težav in morebitnih komplikacij z privatnimi zemljišči ali domačini, je potrebno oceniti njeno kvaliteto. Marsikatero krušljivo skalo se da vseeno dovolj dobro ojačati, da je primerna za plezanje in marsikatera kompaktna stena ni primerno razčlenjena za kvalitetne smeri.

Potencialno smer si nato najprej ogledamo od spodaj, ko si že lahko zamislimo približen potek smeri. Nato se je potrebno odpraviti na vrh stene in poiskati primerno točko za spust, največkrat okrog kakšnega drevesa. Ker bomo po vrvi veliko žimarili, je za to najbolj primeren statik. Če je mogoče, si na vrhu pripravimo sidrišče, ali pa ga nekako improviziramo, da imamo tako fiksno točko, s katere se spuščamo naprej. Če je smer relativno ravna in ne preveč previsna, bo nadaljnje delo nekoliko lažje, sicer pa si bomo morali po steni pripraviti še nekaj vmesnih pozicij za lažje delo, ki nas držijo ob steni in v liniji. Pri zelo previsnih smereh moramo pogosto vrtati celo od spodaj s pomočjo zatičev, kljuk, gurten, premičnikov ali metuljev. To delo poteka počasi in je precej fizično naporno.

Smer si najprej ogledamo od zgoraj in jo nato poskusimo preplezati še od spodaj na top rope, da najdemo najboljša mesta za svedrovce, ki so varna in optimalna za vpenjanje. Te si označimo. Najboljše je, če lahko v smer pošljemo še koga drugega, da nam poda tudi svoje. Nato navrtamo svedrovce, ki so lahko lepljenci ali ekspanzijci. Potrebno je paziti, kako bo položaj svedrovca vplival tudi na v njem viseči komplet in primerno očistiti okolico, da se svedrovec ne zatika na kakšne izštrline v steni.

Sledi faza čiščenja smeri, ki je zelo pomembna. Neočiščena smer je nevarna za plezalca, varovalca in vse ostale pod steno. Poleg nestabilnih blokov očistimo tudi prah, vegetacijo in ojačamo dele stene, kjer ocenimo, da je to za smer boljše. Po potrebi nekoliko očistimo tudi vznožje stene za varnejše varovanje. Na koncu smer splezamo, ocenimo in ji damo ime.

Vse našteto nam za dobro navrtano, enostavno smer lahko vzame okrog pol dneva, za zahtevnejše, previsne smeri pa bomo porabili tudi 3 dni in več. Opremljanje smeri je zahtevno in odgovorno delo. Ne samo z vidika varnosti, ki je tako ali tako imperativ, pač pa tudi z vidika estetike in udobja plezanja. Lepo linijo lahko navrtamo le enkrat in z našimi odločitvami lahko precej vplivamo na končni rezultat. Razmislekov je precej: kako blizu so si smeri in kako narazen so svedrovci v smeri, si bodo smeri delile sidrišče, ter kje in kako se bo vpenjalo – ob tem, da moramo imeti v mislih tako visoke, kot nizke plezalce in tudi otroke, pa absolutno varnost pri prvih svedrovcih ne glede na težavnost smeri. Potrebno se je poskusiti izogniti pretiranemu trenju vrvi in se odločati ali je bolje nestabilne oprimke ojačati s siko ali pa jih odstraniti.

Medtem ko lahko rekreativni plezalci uživajo, trenirajo, se zabavajo in se sončijo pod steno, opremljevalci vlagajo čas, energijo in denar v nastanek in vzdrževanje smeri. Pomembno se je zavedati njihovega prispevka za skupno blaginjo, biti konstruktiven v kritiki in aktiven v finančni podpori. Oprema v smereh ni večna in njena življenjska doba je lahko zelo različna – odvisna tako od materiala kot tudi lokacije plezališča in njegove izpostavljenosti ter popularnosti same smeri. Odgovorna uporaba lahko podaljša življenjsko dobo smeri, na primer da se za top rope uporablja lastne matičarke. Preopremljanje je tudi priložnost, da se kakšne svedrovce, ki niso bili navrtani najbolj varno ali primerno za nivo smeri, prevrta bolje, obenem pa se lahko ekspanzijske svedrovce nadomesti z bolj trajnimi lepljenci.

Možnost preživljanja lepih dni v naravnem okolju, v varnih, udobnih in urejenih plezališčih je ena od lepot našega športa, še posebej, ker je brezplačna in dostopna starim in mladim brez omejitev. Žal je to pogosto nekaj samoumevnega, ob popularizaciji plezanja, dotrajanosti smeri in njihovem vse večjem številu pa zanašanje na prostovoljstvo in dobro voljo opremljevalcev ne bo več dovolj. S svojim skromnim prispevkom boste omogočili, da bodo smeri vzdrževane in da bodo usposobljeni opremljevalci vsaj nekoliko bolj cenjeni v aktivnosti, ki nam vsem daje toliko lepega.