Sklad slovenskih plezališč - predstavitev

Sklad slovenskih plezališč je projekt predsedstva PZS in skrbi za obnovo, vzdrževanje in razvoj naravnih opremljenih plezališč na področju Slovenije. Sklad je nastal na pobudo Tomota Česna, enega prvih opremljevalcev smeri v Sloveniji, ki je bil vseskozi aktiven pri razvoju športnega plezanja pri nas in se zaveda pomembnosti naravnih plezališč za naš šport.

S plezališči se je do sedaj ukvarjala Komisija za športno plezanje, ki je skrbela za izobraževanje opremljevalcev smeri in s sredstvi Fundacije za šport opremila več kot 4000 plezalnih smeri. Zaradi naraščanja števila plezalcev in obremenitve plezalnih področij problematika vzdrževanja in razvoja plezališč postaja na več ravneh preveč kompleksno področje, da bi ga KŠP sama uspela ustrezno obvladovati, sploh ob naraščajoči pomembnosti tekmovalnega športnega plezanja. Zato je Planinska zveza ustanovila posebno delovno telo, katerega namen je izključno skrb za plezališča in pri tej nalogi tesno sodeluje s Komisijo za športno plezanje in Komisijo za alpinizem.

Poslanstvo

1. Preopremljanje

Oprema v plezališčih ni večna. Še posebno sidrišča so lahko ob veliki količini spustov in plezanju na toprope problematična. Ker je slovenski prostor že dodobra zapolnjen s plezališči, je glavna naloga sklada vzdrževanje obstoječih smeri in njihovo preopremljanje. Tako bodo smeri ostale varne in dostopne tudi prihodnjim generacijam. Pri tem je pomembno, da je delo sistematično, varno in ažurno ter da ga opravi licenciran in izkušen opremljevalec.

2. Skrb za plezališča

Poleg vzdrževanja smeri je potrebno skrbeti tudi za parkirišča, dostopne poti, informacijske table, čistočo okolice in podobno. Včasih z malimi posegi, drugič pa z organiziranimi delovnimi akcijami. Obenem želi biti sklad angažiran tudi pri opremljanju novih plezališč, da so ta urejena v skladu s pravili, dovoljenji in varnostnimi standardi športnega plezanja. Sklad v ta namen vodi tudi evidenco in seznam slovenskih plezališč za lažjo sledljivost posegov v njih.

3. Povezovanje

Sklad deluje kot povezovalni element celotne plezalne skupnosti in zagovarja skupne interese skalnih plezalcev na vseh ravneh in inštancah. Nastopa kot predstavnik PZS v odnosih z lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč, na katerih se nahajajo parkirišča, dostopne poti in plezališča. Trudi se ohranjati in krepiti dobre odnose z lastniki in drugimi uporabniki zemljišč. Sodeluje z Zavodom za varstvo narave in podobnimi skupinami ter se trudi urejati status plezališč na občinski in državni ravni.

4. Informiranje

Eno od poslanstev Sklada je tudi ozaveščanje, obveščanje in informiranje plezalske in laične javnosti o plezanju kot trajnostni, do okolja in okolice prijazni aktivnosti. Ureja in uveljavlja etični kodeks plezalcev in poskuša odnos slehernega posameznika dvigniti na čim višjo raven odgovornega in varnega plezanja. Sklad je stična točka plezalcev z neplezalci in se trudi za obojestranski pretok informacij.

Prednostne naloge Sklada

Pridobivanje sredstev za urejanje plezališč

Sklad se preko projekta OSP trudi zagotoviti dovolj finančnih in materialnih sredstev za obnovo, opremljanje in urejanje naravnih plezališč. Sredstva se zbirajo na posebnem poslovnem računu, ki ga je za ta namen odprla Planinska zveza Slovenije. Do 20% vseh zbranih donacij se lahko porabi za delovanje sklada.

Vodenje baze podatkov plezališč

V pripravi je uradna baza slovenskih plezališč, s podatki o plezališčih, smereh, opremi v smereh in opravljenih posegih. Plezališča bodo glede na svojo velikost, obiskanost in pomembnost razvrščena v tri kategorije veljave: nacionalno, regionalno in lokalno. Vsako plezališče bo imelo dodeljenega upravljalca, oziroma klub, odgovoren za informacije v zvezi s plezališčem.

Sklad preko spletnega obrazca in e-maila zbira informacije o situacijah in zapletih v plezališčih tudi neposredno od plezalcev in lokalnih prebivalcev.

Koordinacija opremljanja plezališč, letni načrt in poročilo

Na podlagi pridobljenih podatkov o stanju v plezališčih bo do konca marca tekočega leta v sodelovanju z vodjo opremljevalcev sestavljen letni načrt opremljanja plezališč, ki bo določil prednostne naloge opremljanja v prihodnjem letu. Tako bodo sredstva porabljena na podlagi strokovnih odločitev o potrebah plezalcev, ne pa na podlagi pobude posameznih opremljevalcev. Obnova smeri ima prednost pred nadelavo novih smeri, prav tako bodo imela prednost plezališča z višjo stopnjo veljave. Izjemni primeri so seveda nujna stanja glede opreme, skal ali dostopnih poti. V primeru presežka sredstev in izpolnitve letnega načrta se bodo upoštevali predlogi posameznih opremljevalcev in klubov.

Prav tako do konca marca tekočega leta Sklad pripravi letno poročilo o opremljanju v preteklem letu, ki vsebuje opis opravljenega dela in obračun pridobljenih in porabljenih sredstev.
Letni načrt opremljanja in letno poročilo bosta objavljena na spletni strani projekta OSP.

Opremljevalci plezališč

S Skladom bodo lahko sodelovali le opremljevalci, izšolani pri Planinski zvezi. Za opravljeno delo bodo dobili plačilo, hkrati pa bodo zanj nosili odgovornost. Sklad bo sodelovanju s KŠP in vodjo opremljevalcev oblikoval mrežo regionalnih koordinatorjev in skrbnikov plezališč, ki bodo imeli natančen pregled nad ožjim področjem in potrebami po posegih. Opremljevalci bodo na podlagi letnega načrta dobili naročila za posege in potrebno opremo. Plačilo bodo prejeli po opravljenem posegu in oddanem poročilu o delu.

Druga problematika plezališč in pretok informacij

Sklad nastopa kod predstavnik PZS v odnosih z lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč, na katerih se nahajajo plezališča, parkirišča in dostopne poti. Predstavniki sklada se trudijo najti sporazumne rešitve v primeru zapletov in obveščajo plezalce o zahtevah, željah in pobudah lastnikov zemljišč in okoliških prebivalcev, hkrati pa zastopajo interese plezalcev in plezališč na lokalni in državni ravni. Hkrati Sklad skrbi za pretok informacij med plezalci, lastniki zemljišč, lokalnimi skupnostmi, občinami in drugimi interesnimi združenji, ki imajo stik s plezališči.