Sredi leta 2021 nas je Mestna občina Koper presenetila z obvestilom, da so dobili evropska sredstva za razvoj podeželja, katerih del bi namenili za razvoj športnega plezanja na območju. Pri pripravi projekta še nismo bili vključeni, zato so bile nekatere predpostavke in pogoji dokaj težavni, vendarle pa smo bili veseli, da je občina kot krovni subjekt na območju začela prepoznavati in podpirati vrednost plezalne dejavnosti v svoji regiji. Povsod, kjer ima plezanje tako močan odtis kot na Primorskem, je za ustrezno urejenost in razvoj ključno sodelovanje, sobivanje in interes lokalnih inštitucij kot so občine, naravovarstveniki, domačini in plezalci. Zato ponudbi preprosto nismo mogli reči ne. In konec koncev je bil tudi del naše vizije, da se naša najbolj obremenjena plezališča sistematično uredi.
Tehnični vodja Sklada
V okviru projekta je (bo) potrebno z lepljenimi svedrovci v dveh fazah preopremiti 140 smeri v treh primorskih plezališčih, in sicer iz vnaprej določenega seznama linij, ki so navrtane z manj kvalitetnimi in manj trajnimi ekspanzijci. Za nas pa je bila to tudi priložnost, da nekatere smeri opremimo na bolj primerne pozicije, dodamo kakšen varnejši prvi svedrovec in kakšno smer dodatno očistimo. Poleg števila smeri je bilo potrebno izpolniti tudi kvoto števila svedrovcev in sidrišč. Zaradi zapletene finančne konstrukcije, kjer veliko večino stroškov krije MOK iz projekta, sta za uspešno dokončanje morebitno razliko založila tudi PZS in Sklad slovenskih plezališč kot izvajalec.
Projekt se je začel poleti 2021, vendar so začetne težave z vremenom (najprej poletna vročina, nato pa dež) ter čakanje na dobavo večje količine materiala začetek potisnile globoko v jesen. Konec septembra je bilo prevrtanih zgolj 10 smeri iz akcije v Mišji peči. V oktobru se je oblikovala entuziastična sveta trojica opremljevalcev: Jurij Ravnik, Marko Guna in Luka Krajnc, ki so se navkljub na videz nemogoči nalogi odločili spopasti z izzivom. Celoten oktober (k sreči večinoma dobrega vremena) je bil posvečen planiranju, pripravam, vrtanju in lepljenju. Na mnogih eno- in dvodnevnih akcijah in enem bolting vikendu se je trojici pridružilo še 18 različnih opremljevalcev in nekaj pomočnikov-prostovoljcev.
Ker smo pred projektom zadnja dva bolting vikenda preživeli v Babni, smo se tokrat osredotočili na ostala plezališča. Največ dela smo opravili v Črnem Kalu, preopremili celoten sektor Nad cesto, večino smeri okrog Stolpa in veliko smeri v Peskovniku. Nekaj smeri smo uredili tudi v Mišji peči in sistematično prevrtali sektor Nad vasjo/Banje, kjer so iz desne proti levi preopremljene vse smeri od Dedka Mraza do Uparjalnika. Na koncu je bilo v času akcije v 13 dneh za naslednjih 50+ let zgledno preopremljenih 80 smeri s 70 novimi sidrišči in preko 700 lepljenimi svedrovci.
Od tega je sveta trojica prispevala med polovico in dvema tretjinama svedrovcev. Kdo so ti nadljudje? Oče je že star in betežen in je celoten projekt delal s poškodovanim hrbtom. Zob časa do njega ni bil milosten in včasih je težko ločiti med življenjskimi modrostmi in dementnim blebetanjem, ki jih stresa iz rokava. Sin je mlajši in bolj neučakan. Filozofija ljubitelja hitrosti in obrušenih kosti je »najprej navrtam, potem sprašujem«. Modra se zdi odrezav in robat, a prirojen čut za estetiko ga neizbežno transformira v božansko bitje. Transcendentalna kvaliteta svetega duha je po definiciji nekaj težko otipljivega. Tih, prijazen možicelj pa je sposoben v enem popoldnevu z Boschevim vrtalnikom iz kosa marmorja narediti popolno repliko Michelangelovega Davida. Ko te prehiti po desni nisi jezen temveč si prepričan, da si v Angliji in je vse kot mora biti.
Nenazadnje, hvala še ostalim vrtalcem: Janku Fonu, Izidorju Zupanu, Danu Bojetuju, Blažu Šparovcu, Eneju Novaku, Mihi Guna, Maju Pavčku, Rajku Zajcu, Mihi Kernu, Marjanu Kozoletu, Nacetu Grgoriniču, Petru Mastnak Sokolovu, Klemenu Peterlinu, Viliju Gučku, Patriku Novaku, Jaki Šprahu, Andreju Ježu in Matjažu Zorkotu pa tudi prostovoljcem, fotografom, kampu Vovk za gostoljubje, donaciji tub za silikon in vsem, ki so nas spodbujali pod steno.
Opremljevalski kruh je trd, včasih polnozrnat, s priokusom Sikadurja in posut z prahom apnenca. Včasih ga žuljavih rok nalomimo pod steno ob krvavečem obzorju ožarjenih cipres, ko se lastovke srečajo z netopirji, spokoj večera pa je tak kontrast kakofoniji minule akcije, da se vse banalne dileme in filozofske neznosnosti razpočijo kot milni mehurčki. Včasih ga zmažemo s tartufi in fuži in poplaknemo s pivom. Takrat se nam zdi, da bi bil težko boljši.
Projekt se bo nadaljeval še v letu 2022, ko se bo preopremilo še približno enkrat toliko smeri, s poudarkom na Babni, Mišji peči ter Črnem Kalu. Vsi udeleženi predvsem upamo in želimo, da se boste plezalci zdaj v naših primorskih stenah počutili še bolj varno in prijetno, kot uporabniki pa ne pozabite na primerno in prijazno obnašanje, da bodo plezališča za vse obiskovalce in domačine kraj pozitivne energije, navdiha in ponosa.